Rek “Manj je več” se v življenju pogosto izkaže za resničnega. Sploh v arhitekturi predstavlja pomembno smer, ki je še vedno moderna, čeprav se je začela uveljavljati že v začetku dvajsetega stoletja. Kot ste že ugotovili, bo dizajn te sobe sledil tej ideologij.

Predstavljajmo si najemniško študentsko sobo v starem mestnem jedru s pogledom na stransko ulico in starejšimi nečimrnimi lastniki, ki si v sobi ne želijo velikih sprememb. S tako situacijo se v Sloveniji srečuje kar nekaj študentov. Zato bo članek posvečen primeru osvežitve takega prostora z minimalnimi spremembami in minimalnim denarnim vložkom.

Predpostavimo, da je soba že delno opremljena. Ima posteljo, garderobno omaro in predalnik. Stene prekriva navaden bel omet. Pohištvo je že staro, vendar še vedno uporabno. Zaradi ohranjanja nizkih stroškov in dobrega odnosa z lastniki se odločimo, da ga bomo obdržali. Prostoru bomo dodali nekaj ključnih in osnovnih elementov in ga tako ohranili preprostega, a vendar zanimivega.

Rešitev primera

Soba je velikosti 3 x 3 metre. Na severni strani se nahaja vhod v prostor, ki je od zahodne stene odmaknjen 80 cm. Naj južni steni sobe je dvodelno okno starinskega videza, tipično za stare stavbe v mestnem jedru. Okno je 40 cm odmaknjeno od vzhodne stene. Široko je 120 cm. Ko vstopimo v prostor, se nam pogled najprej ustavi na pisalni mizi s stolom, ki se nahaja pod oknom. Desno od vhoda za vrati je garderobna omara globine 60 cm, v isti osi ji sledi postelja dimenzije 90 x 200 cm. Na vzhodni polovici sobe se ob severni steni nahaja še dodaten predalnik.

Dizajn sobe, študentsko sobo, barve, soba, študenti, nasvet, bivanje, Rešitev, študentska soba, tloris
Tloris sobe (3,0 m x 3,0 m).

Soba je opremljena po načelu minimalizma, je sodobna in kljub nenatrpanosti daje občutek topline. Ključen element je doma narejena pisalna miza oziroma deska in stol. Mizo lahko izdelamo preprosto in hitro. Potrebujemo samo nekaj desk za pisalno površino (pri tem je dobro, da je les vsaj delno obdelan, da preprečimo možnost zaskalitve) in dve mizarski “kozi”, ki ju podstavimo pod deske. Če so deske dovolj masivne in površina koz nezdrsljiva, je dovolj že, če deske samo vzdolžno položimo na koze, sicer jih je treba pritrditi. Tudi na vmesne vodoravne fiksirne palice, ki povezujejo noge mizarskih koz, lahko položimo dodatne deske, ki jih lahko uporabimo kot površino za odlaganje knjig ali pa tudi samo kot naslonjalo za noge. Stol ob mizi prav tako sledi načelom preprostosti. Gre za navaden lesen stol, ki smo mu dodali svežino in atraktivnost tako, da smo ga prebarvali v smaragdno zeleno barvo.

Dodatni prostor za shranjevanje in barve v prostoru

Za dodatni prostor za shranjevanje poskrbijo pletene košare različnih velikosti, ki jih lahko poljubno razporejamo po prostoru.

Stene pustimo preprosto obarvane v belo. Na tak način tudi preusmerimo pozornost na elemente, ki smo jih izdelali sami. Na steni se poleg pisalne mize nahaja starinsko ogledalo, ki ga lahko ugodno kupimo v kakšni trgovini z rabljenim pohištvom. Pri izbiri ogledala smo lahko bolj ustvarjalni, saj je eden od elementov, ki poudarjajo karakter prostora.

Beli omet v prostoru zagotavlja dovolj difuzne svetlobe. Če je prostor preveč osvetljen, lahko na okna dodamo senčila. Druga možnost je, da stene prebarvamo v nežne odtenke sive ali bež barve in s tem zmanjšamo intenziteto dnevne svetlobe. Poljubno lahko obarvamo zgolj eno steno ali strop, kar poživi ambient prostora, če se nam ta zdi vseeno prepust.

Okvirni stroškovnik

  • Pisalna miza (25 EUR), rabljen stol (15 EUR),
  • starinsko ogledalo (20 EUR),
  • stenska barva (15 EUR),
  • pletene košare (10 EUR vsaka)

Stroški so minimalni. Skoraj vse elemente lahko izdelamo sami ali jih nabavimo po minimalni ceni. [/toggle]

Ta primer študentske sobe nam kaže, da za poživitev prostora ni nujno potrošiti veliko denarja ali nabaviti več novih elementov. Tudi če uporabimo staro pohištvo ali elemente, ki se že nahajajo v prostoru, lahko vzpostavimo rdečo nit, če se držimo načela “Manj je več”.

Pravšnjo študentsko sobo v starem mestnem jedru zate lahko poiščeš na portalu Kamrica.

 

piše: Filip Jakob Fras
foto: Filip Jakob Fras